Glasbeni stolp. Pomembnejši od hladilnika

Glasbeni stolp. Pomembnejši od hladilnika

»Imate kaj za prijaviti?« je rekel suh glas na drugi strani okna. 

Mamin obraz se je rahlo skremžil, pomolčala je, potem pa tiho zašepetala: »En … majhen … radio …« 

Šla sta pogledat v prtljažnik in od tam sem zaslišala: »Ohoho, tole je pa velika stvar, kar z mano stopite …« 

V prtljažniku se je pod kupom pomaranč, mandarin in druge »fasunge« skrival moj prvi glasbeni stolp. Z mamo sva se ponj odpeljali čez mejo, v Borovlje in zanj sem dala svoje življenjske prihranke pa še stara mama je malo primaknila zraven. Bilo mi je štirinajst let in tega dneva se spomnim, kot bi bilo včeraj. Bil je znamke Philips, imel je CD, dvojni kasetar in gramofon. Čudovit je bil! 

»Zakaj si mu povedala, saj sva se zmenili, da ne bova nič rekli!« sem ji očitala, ko sva se v tišini (brez glasbenega stolpa v prtljažniku) peljali domov. 

»Saj veš, da ne znam lagati.«

“V prtljažniku se je pod kupom pomaranč, mandarin in druge »fasunge« skrival moj prvi glasbeni stolp.” 

Potem ko smo plačali, kolikor je bilo pač treba, sem ga končno dobila. Prinesel mi je več trenutkov sreče kot katera koli materialna stvar prej ali kasneje. Odtlej sem ure čepela v svoji sobi, poslušala, prepisovala besedila, se učila pesmi, pela … Brez glasbe si nisem več predstavljala svojega vsakdana. 

To so bili časi, ko je bil glasbeni stolp tako pomembna stvar v hiši kot hladilnik. Ali pa se je samo meni tako zdelo? 

MEŠALNI PULT ZA 2 MILIJONA, ZVOČNIKI ZA 30 EVROV 

Zadnjič mi je dobra prijateljica, operna pevka iz Moskve, rekla, da je sploh ne veseli več poslušati glasbe. Ona, s katero sva v času skupnega študija ure in ure debatirali o različnih posnetkih, pevcih … Zdaj pa, da jo velikokrat živcira ali pa začne takoj dolgočasiti. Vam je poznan ta občutek? 

Glasba, ki jo običajno poslušate, se je morda delala na mešalnem pultu za dva milijona dolarjev. Tehnične zmožnosti v studiih in kvaliteta posnetkov so boljši kot kadar koli v zgodovini. Vendar pa se le-ti vse pogosteje poslušajo prek zvočnika za 30 evrov, v obliki mp3 (to je CD kakovost, kompresirana in pomanjšana za 90 odstotkov).

Kaj pa YouTube? Ta je odličen za to, da kdaj vidite poleg zvoka še sliko, da kaj novega odkrijete, da vam nekaj gode v ozadju, medtem ko delate, ne pa, da prek njega znova in znova poslušate svojo najljubšo glasbo. To, kar slišite tam, je tako močno kompresirano – lahko tudi večkrat – da v smislu emocij za vas ostane čisto malo ali nič. Slabo kompresirana glasba zveni tanko, brez življenja, celo popačeno. Glasba tako postane pusta in dolgočasna, celo zanimanje zanjo lahko izgubite. Svoji duši odrekate čudovita in močna doživetja, za katera ste morda že celo pozabili, da obstajajo. 

VAS ŠE KDAJ OBLIJE KURJA POLT? 

Iskreno pomislite, kdaj se vas je zadnjič resnično dotaknila pesem v formatu mp3 ali na YouTubu? Tako, da ste dobili kurjo polt? Se spomnite občutka, ko ste nekoč poslušali svoj najljubši CD ali vinilko in kaj je glasba takrat delala z vami? Kako vas je navdahnila, vas sprostila, vam dala polet in celo paleto zanimivih občutkov? 

Morda boste rekli, da sem staromodna, ali celo da pač moram zagovarjati to stališče, saj sem sama v tem »poslu«. CD-ji so morda res nepraktični, se lahko opraskajo, ko pa kupite nov avto, CD-predvajalnik ni več del osnovne opreme … Vendar je to zaenkrat še vedno najkakovostnejši način poslušanja glasbe in noben »streaming« ga ne more popolnoma nadomestiti. 

GLASBA ZA DUŠO 

In kaj predlagam? Ko prek spleta preverite, da vam je glasba res všeč, kupite CD.  Če jih ne marate, pa vsaj kupujte glasbo v formatu WAV ali FLAC. To je zvok popolnoma brez izgub, CD-kakovost. Kupite si odlične velike zvočnike. Ali pa odlične slušalke – tudi te vam bodo predale vse, kar so glasbeniki za vas naredili v urah, dnevih in mesecih v najboljših studiih.  Ali pa si enostavno na svoj stari gramofon dajte vinilko. Odprašite svoj stari glasbeni stolp, preglejte svoje stare kolekcije plošč in CD-jev … Na vsak način pa svoji duši in možganom privoščite vsaj pol ure kakovostnega poslušanja glasbe na dan. Tako zelo hvaležni vam bodo! 

KO POSLUŠAM GLASBO, ŠE VEDNO DOBIM MRAVLJINCE

In kje je zdaj moj glasbeni stolp? Ko sem šla študirat v London, je ostal doma in sčasoma sem ga prodala, ker sem potrebovala denar za študij. Potem sem glasbo poslušala na vsem mogočem. Dokler nisem spoznala svojega moža, ki so mu »zvočne« zadeve od nekdaj pomenile ogromno. In tako sem v zakon skupaj z njim dobila še najboljše glasbene komponente in zvočnike, ki so na tržišču obstajali v njegovih najstniških letih. Danes, po skoraj 25 letih, še vedno vse dela brezhibno, morda celo boljše kot nove stvari. In ko tako poslušam glasbo, še vedno dobim mravljince.

Leave a comment

    Please or register to post.

    Add comment